Kdaj se vključiti v individualno psihoterapijo? Aleksandra 2018-04-28T15:37:35+00:00

Kdaj se vključiti v individualno psihoterapijo?

PSIHOTERAPIJA ZA POMOČ PRI ZAMETKIH ČUSTVENIH TEŽAV

Prej kot začnemo reševati težave, bolje je, saj lahko na takšen način preprečimo nadaljnjo stopnjevanje težav in morebitne dodatne škodljive posledice. Osebe velikokrat ne poiščejo strokovne pomoči v začetni fazi, ker svojih težav še ne zaznavajo kot motečih. Ko jih začnejo prepoznavati, včasih menijo, da jih lahko še samostojno obvladajo, ali se prepričujejo, da še ni tako hudo. Ob tem so lahko prisotne tudi dileme, da psihoterapevt težav ne bo resno obravnaval, in upanje, da bodo težave izzvenele s časom, ali da si bo oseba lahko sama pomagala. K odlašanju iskanja pomoči lahko pripomore tudi to, da se simptomi stiske velikokrat preobražajo. Tako zgleda da so se težave uredile, ko so le spremenile obliko. Zato se težave sčasoma stopnjujejo. Odlašanje tudi pomeni, da je osebi po nepotrebnem hudo. Ob tem lahko leta minevajo, čas, ki bi se ga lahko namenjalo za spremembe, pa lahko povzroča resne motnje v doživljanju posameznika. Zato je izjemno smiselno poiskati strokovno pomoč, ko si oseba priznava, da jo potrebuje, kljub temu da lahko še relativno dobro in samostojno shaja s svojo situacijo. Tako tudi bistveno skrajšamo časovno trajanje psihoterapije in s tem pridobimo čas za kvalitetno preživljanje vsakdana.

PSIHOTERAPIJA ZA POMOČ PRI DOLGOLETNI VPETOSTI V NEZADOVOLJIV NAČIN ŽIVLJENJA

Velikokrat pomoč pri zametkih ni mogoča, ker imajo čustvene težave dolgotrajni značaj in se posameznik navadi živeti na določen način, četudi je ta nezadovoljujoč. Spoznanje, da nismo zadovoljni, se lahko skozi čas preobrazi v nemoč, ki se izraža v prepričanju, da je morda že prepozno za spremembo. Včasih osebe toliko časa preživijo v stiski, da menijo da je potrebno trpeti, saj drugačnega načina bivanja ne poznajo. Ob tem lahko človeka blokirajo tudi močna občutja sramu ali krivde. Tovrstno obsojajočo držo je smiselno obravnavati iz sočutnega vidika, da v določenih obdobjih preprosto ni druge možnosti kot ta, da se osebe zaradi nemoči zatečejo k uničujočim načinom vedenja.

Spremembe lahko začnemo vnašati v vsakdan kadarkoli, a ob tem morajo biti realna pričakovanja. Razrešitev dolgotrajnih težav je možna, če je oseba zadovoljivo motivirana ob tem pa odprta za celostno obravnavo. To pomeni, da se ne želi osredotočati le na simptome, ki so samo zunanji pokazatelj kompleksnih čustvenih stanj (npr. motnjo hranjenja, fobijo, škodljiva vedenja), temveč raziskovati svojo življenjsko situacijo, ki je navadno prežeta z osrednjim čustvenim konfliktom.

 

BERITE DALJE: