Psihoterapija za čustvene težave otrok
Otrokove čustvene ranjenosti ne moremo preprečiti, ne glede na to, kako se trudimo otroka obvarovati. Vsi otroci tekom odraščanja doživljajo čustvene stiske, ki so nujno potreben del psihološke rasti. Otroku dolgoročno škodijo le tiste stiske, ki niso zadovoljivo prepoznane in posledično otroku ni nudena pravočasna in ustrezna pomoč. Če otroku v čustveni stiski ni omogočeno, da bi jo lahko v skladu s svojo starostjo izrazil, je PRIMORAN ČUSTVA POTLAČITI in posledično razviti raznolika škodljiva vedenja, ki mu pomagajo, da lažje shaja s svojo stisko.
Otrokove nepredelane stiske navadno nastajajo zaradi dogodkov, ki ranijo otroka tekom odraščanja (npr. smrt bližnjih oseb, razveza staršev, selitev v drug kraj in izguba prijateljev, vrstniško nasilje, kronične bolezni v družini, naravne katastrofe, spolna zloraba in drugo medosebno nasilje, …), in ki so posledica RAZVOJNE PSIHOPATOLOŠKOSTI, ki se poraja v odnosih s starši. V inštitutu se še posebaj fokusiramo na tiste otrokove stiske, ki nastajajo v kontinuiranem stiku s starši, in ki jih lahko preprečujemo tekom njegovega odraščanja.
Načini s katerimi bodo otroci pričeli izražati svoje stiske so odvisni od mnogih dejavnikov, kot so genska zasnova, karakterne specifike, družbeno okolje, število sorojencev in drugo. Skupno raznolikih načinom izražanja otrokove stiske je to, da je otroku hudo in s svojim vedenjem kliče na pomoč. Ob tem moramo poudariti, če se ob čustveni stiski otroka prepoznavajo kakršni koli sočasni fizični znaki, ki kažejo na otrokovo spremenjeno zdravstveno stanje, je smiselno obiskati osebnega zdravnika. PRI PREPOZNAVANJU OTROKOVIH ČUSTVENIH TEŽAV JE POTREBNO IZKLJUČITI MOREBITNE ORGANSKE IN BOLEZENSKE VZROKE.
V psihoterapiji staršev, ki temelji na sistemsko-relacijskih principih, ločujemo različna starostna obdobja, v katerih se pojavljajo otrokove težave. Zato psihoterapija, ki jo izvajamo, obravnava čustvene stiske dojenčkov, malčkov, mlajših otrok, najstnikov in starejših mladostnikov.
Čustvena stiska dojenčka
Prvi stiki z otrokom se začenjajo vzpostavljati izključno na neverbalni ravni v vsakodnevnem negovanju. Zato lahko starš dojenčkovo stisko prepoznava na podlagi svojega neprijetnega počutja, ki se prebuja v stiku, in njega samega spravlja v negotovost ter bremeni. Nekatera doživljanja, ki se prebujajo staršem dojenčkov v stiski, ko poiščejo našo pomoč:
“Ne vem, kaj mi dojenčkov jok sporoča. Zato ga hranim, da se umiri. Vem, da to ni v redu, a si ne znam pomagati.”, “Drugače, sem si predstavljala najzgodnejše obdobje, prebujajo se mi močni neprijetni občutki, za otroka mi zmanjkuje energije. Zato se počutim krivo, in ne vem kaj naj storim.”, “Zdi se mi, da me otrok živcira in njegova potreba po nežnosti v meni prebuja skorajda odpor. To se mi zdi pretirano in ni v redu. Ne vem, kaj se dogaja z menoj.”, “Preprosto izgubljena sem, težko ohranjam stik z dojenčkom.” …
Ob tem želim poudariti, da je kakšno koli nelagodno občutje se staršu prebuja ob dojenčku razumljivo, in se pojavi z namenom. Precej bolje je, da si ga starš prizna, kot pa da ga zanika pred seboj, in se dela da je vse v redu, saj bo v slednjem primeru otroka čustveno bremenil v stiku, a to sočasno ignoriral. Starš lahko prepoznava dojenčkovo stisko tudi na podlagi vedenja, ki ga skrbi. Dojenčki imajo zelo omejen repertoar izražanja svoje čustvene stiske. Zato se ta navadno kaže pri težavah hranjenja, uspavanja in navezovanja stika. Ravno zaradi omejenih možnosti izražanja stiske velja, da mlajši kot so otroci, bolj ključni so starševski občutki in vzajemna zaskrbljenost za prepoznavanje otrokovih težav.
Čustvena stiska malčka
Čustvena stiska malčka se lahko pokaže ob težavah pri odhodu v vrtec, težavah v procesu hranjenja, pri osvajanju razvojnih nalog in stabiliziranju spanja, rojstvu sorojencev in v drugih situacijah, ki starše ponavljajoče skrbijo.
Nekatera doživljanja s katerimi se soočajo starši malčkov v stiski, ko poiščejo našo pomoč:
“Moj otrok je preveč senzitiven, nenehno joka, ne znam ga umiriti, kar me skrbi.”, “Ne more se odlepiti od mene, ko bi že moral biti bolj samostojen. Vse to mi prebuja en kup nepojasnjenih občutkov, ki me spravljajo v veliko nelagodje, kar slabo vpliva name.”, “Ima zelo intenzivne čustvene izbruhe, ki me skrbijo, saj so pretirani za njegovo starost. A imam jih tudi jaz, in ne vem kaj naj storim s seboj takrat.”, “Moj malček je … preprosto drugačen od ostalih, zasanjam in zaprt vase, to me skrbi in že zdaj poraja v meni dvome, kako bo lahko dovolj samozavesten. Menim, da se s tem preveč ukvarjam, in da je to povezano precej tudi s tem, kako doživljam sebe.” …
Čustvena stiska mlajšega otroka
Čustvena stiska mlajšega otroka se lahko kaže v težavah ob prehodu v osnovno šolo, v težavah z učnim uspehom, težavah z avtoriteto v šoli in neprilagojenem obnašanju v učilnici, v nesprejetosti ali zafrkavanju sovrstnikov, v nenavadnih idejah, ki se ne skladajo z njegovo starostjo, na primer ideje o hujšanju in nezadovoljstvu s postavo, ali bolj drastičnimi idejami o tem, da bi radi umrli, v pretiranem igranju igric in nedružabnosti, znakih prevelike uporabe interneta oz. zaslonov, čustveni otopelosti in depresivnosti, fobijah, kompulzivni masturbaciji oziroma spolnem samozadovoljevanju, …
Nekatera ponavljajoča doživljanja, ki jih prepoznavam pri delu s starši mlajših otrok v stiski:
“Mojemu otroku ne morem nič dopovedati, zna pritiskati na prave tipke, da popustim.”, “Zna izsiliti svoje, ima premoč, počutim se nemočno. Mislim, da bi to morala znati obvladati, saj vem, da mi nič noče, a mi ne gre.”, “Včasih me močno razjezi, čeprav si svojega besa ne znam dobro razložiti. Takrat grem stran, ker mi je prehudo in ga pustim samega. Zato se počutim grozno, ne znam in ne zmorem.”, ” Otrok je čustveno zaprt, ko želim izvedeti kaj se z njim dogaja, noče govoriti o svojih občutkih, to me skrbi. Mislim, da tudi jaz ne znam prav pristopiti do njega in zato prehitro odneham.”, “Ne vem več, kaj naj storim, otrok preveč časa preživi za ekrani, zadnjič se mi je zlagal o času, ki ga je tako zapravil, njegove spalne in higienske navade so se spremenile, to mi deluje kot zasvojenost.” …
Čustvena stiska najstnika
Čustvena stiska najstnika se kaže v pretirani skrbi za telesno samopodobo in vzajemnem hujšanju, prenajedanju, motnjah hranjenja, namernem bruhanju hrane in upadanju telesne teže, omamljanju z alkoholom in marihuano, opuščanju šolskih obveznosti, izoliranju od vrstnikov, nagnjenosti k perfekcionizmu in pretirani skrbi za uspeh, splošnem pomanjkanju samospoštovanja, …
Nekatera doživljanja staršev najstnikov v čustveni stiski, ki poiščejo našo pomoč:
“Mislim, da hčerki ne znam postaviti mej, ko bi jih morala, in čutim, da to ni v redu, saj se takrat počutim zelo nemočno, a tega ne znam rešiti.”, “Velikokrat se preveč jezim v njeni družbi, motijo me malenkosti. Mislim, da je problem v meni, to mi hčerka tudi govori. Te težave imam tudi z drugimi bližnjimi.“, “Sin se več ne razume z nekaterimi sošolci, s katerimi se je rad družil. Zapira se vase in mi govori, da je vse v redu, a čutim, da mi nekaj prikriva in zdi se mi, da sem jaz doprinesla k takšnemu odnosu in temu, da me ne spusti blizu.” …
Čustvena stiska starejšega mladostnika
Čustvena stiska starejšega mladostnika se prepoznava, ko nima motivacije za študij ali delo, ko ne kaže znakov osamosvojitve, in ko ima resne težave, kot so motnje hranjenja anoreksija in bulimija, depresija, panični napadi, …
Nekatera doživljanja s katerimi se soočajo starši starejših mladostnikov, ko poiščejo našo pomoč:
“Moj otrok je preveč nesamostojen za svoja leta, strah me je, da ne bo zmogel oditi od doma. Ko razmišljam o tem, mi postane zelo težko in sama padem v stisko.”, “Postal je skorajda obseden s fitnesom, kar trenira in trenira ter ima stroge jedilnike, zelo me skrbi kam to vodi, menim da je šlo že predaleč, a on zanika težave. Ko se želim pogovoriti, me zmanjka. Izgubim se čustveno, in ne vem kaj se z menoj dogaja. To želim spremeniti.“, “S sinom sva odtujena. Ko je doma, večino časa preživlja za računalnikom, zapira se vase in postaja apatičen. Želim se z njim pogovarjati, a ne vem kako začeti. Strah me je, da je že prepozno. Vem, da sem delal napake.” …
Smiselno je poudariti, da starejši kot so otroci, kompleksnejše je navadno razreševanje njihovih težav. Zato je naše delo s starši zelo učinkovito v začetnih fazah pojavljanja otrokovih težav. Vzajemno s tem spodbujamo starše naj reagirajo, ko se kažejo zametki težav. Na primer, ko otrok prvič kaže znake nezainteresiranosti za šolo, ko otrok začne prvikrat hujšati in spreminjati način hranjenja ter podobno.
Zakaj otrok pogosto odrašča v neprepoznani čustveni stiski?
Najpogostejši razlogi, ki jih prepoznavam v psihoterapevtski praksi:
1. Zanikanje in minimaliziranje otrokovih težav
Zanikanje otrokove stiske ohranjajo prepričanja, da so otroci v čustvenih stiskah pretežno zaradi nasilja v družini in očitnih težav, ki pestijo družine. To je pogosto kolektivni obrambni mehanizem, ki nam omogoča, da se obračamo stran. Na takšen način se lahko distanciramo od dejstva, da otroci trpijo tudi, ko imamo z njimi dostojne odnose, ko se z njimi lepo pogovarjamo in jim nudimo, kar jim lahko po svojih najboljših močeh, in ko naše družine mirno funkcionirajo. A vendarle je nekaj narobe na čustveni ravni družine. To ruši stereotip o prikrajšanem otroku, ki ima očitne težave tekom odraščanja. Dejstvo je, da lahko otroci tudi čisto po skritem trpijo, so zelo nadarjeni in inteligentni, ter lahko zaradi svojega položaja delujejo tudi kot vzorni in privilegirani.
2. Preobražanje simptomov otrokove stiske tekom odraščanja
Znaki otrokove čustvene stiske se navadno tekom odraščanja preobražajo. Tako se temeljna čustvena problematika izraža na različne načine. Zato lahko otroci izražajo svoje stiske v vsakem obdobju na drugačne načine, čeprav imajo njihove stiske skupno osnovo. Zato deluje, da se je stanje izboljšalo, ko je le spremenilo obliko. Posledično se otrokova stiska lahko dolgo časa tudi prikriva. Ob tem velja, da bolj kot je otrokova čustvena stiska ostajala neprepoznana, močneje lahko kasneje, pogostokrat v obdobju najstništva, izbruhne v hudi obliki, in nas preseneti.
3. Reduciranje otrokove stiske na predvidene razvojne težave
Otrokova čustvena stiska se lahko zamaskira v predvidene psihosomatske, razvojne in vedenjske težave odraščajoče dobe. Posledično se otrokovo stanje zmotno obravnava kot prehodno in zanj nenevarno. Težave se tako reducirajo na normalen razvoj. Na primer, otrok zavrača hrano, ker je v čustveni stiski, a zavzamemo držo “Vsi otroci so neješči kdaj, to je prehodno obdobje.”, otrok se obnaša razposajeno, ker je prestrašen in rabi meje, a rečemo “To je razvojna trma, ki jo moramo ignorirati.” Najstnik je začel sebe ogrožati z nevarnimi športi, ker na takšen način sprošča svojo stisko, in se ob tem ne more zanesti na čustva, ki bi ga lahko varovala, a rečemo “Najstniki se ogrožajo in radi tvegajo, to je posledica hormonskih sprememb, pričakovane turbolence.”
4. Osebnostno ožigosanje otroka
Otrokovo čustveno stisko lahko zreduciramo tudi na njegove osebnostne specifike in karakter. Na primer, njegovo nagajivost, s katero pridobiva našo pozornost po kateri močno hrepeni, interpretiramo “Težaven je že po karakterju.” Njegovo stisko, ki se mu prebuja ob navezovanju stikov s sovrstniki, si razlagamo “Takšen je, njegov strah pred druženjem odraža njegovo plahost po naravi.” Otrok je začel prekomerno jesti, ker se na takšen način tolaži, a rečemo “Otrok pač rad je.”
Tako nastajajo stereotipi o “razvajenih otrocih”, ki izigravajo in s starši manipulirajo, ko na takšen način pravzaprav kažejo, kako zelo so izgubljeni, saj rabijo meje, ki bi jim dale varnost in pomagale umiriti močna občutja. Ali stereotipi o “težavnih otrocih”, ki so lahko prave “družinske zgage” ali pravi “mali tirani”, ki starše spravljajo ob živce in lahko že zelo majhni izsilijo svoje ter s tem terorizirajo celotno družino. Ali stereotipi o “pridnih in preobčutljivih otrocih”, katere je potrebno obvarovati, da jih sovrstniki ne zapeljejo na kriva pota. Njih se ima “zavite v vato”, se radi izrazimo. A kaj, ko začne otrok krvaveti, vata pa vpija njegovo bolečino in nam preprečuje, da bi uvideli njegovo stisko?
BERITE DALJE: